Kaj točno je elektrosmog?

Elektrosmog smog je beseda, ki smo jo slišali že vsi. Vendar, kaj točno je in zakaj ta beseda postaja vse bolj in bolj pomembna za vsakega od nas? Smog je izmišljena beseda. Sestavljena je iz besede dim in megla ter predstavlja onesnaževanje zraka zaradi izpušnih plinov v mestih in velemestih.

Izraz elektrosmog se nanaša na vsa umetno ustvarjena elektromagnetna polja v okolju in posledično stalno izpostavljenost ljudi takšnemu okolju. Elektrosmog je razvrščen kot neionizirajoče sevanje. To pomeni, da elektromagnetni valovi ne proizvajajo energije, potrebne za odstranjevanje elektronov iz atomov ali molekul, za razliko od ionizirajočega sevanja, kot je radioaktivnost. Razdeljen je na naslednji način:

  • nizkofrekvenčna električna in magnetna polja
  • visokofrekvenčna elektromagnetna polja

Električna in magnetna polja v nizkofrekvenčnem območju nastajajo, ko je ustvarjena električna energija prenesena ali uporabljena, na primer v tokokrogih z izmeničnim tokom in električnih napravah. Visokofrekvenčna elektromagnetna polja nastajajo z brezžičnim prenosom preko Wi-Fi-ja ali otroških monitorjev. Mikrovalovne pečice v kuhinjah prav tako uporabljajo visokofrekvenčno elektromagnetno polje za ogrevanje hrane.

Elektromagnetna polja lahko nastajajo umetno ali naravno v okolju. Za statična in nizkofrekvenčna polja se električna in magnetna komponenta upoštevata ločeno. Dve komponenti sta med seboj tesno povezani v eno visokofrekvenčno polje, tako govorimo o elektromagnetnih poljih. 

Vlada Republike Slovenije je leta 1996 sprejela uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (UL RS, 70/96), ki temelji na priporočilih ICNIRP in natančno določa največje dovoljene ravni EMS. Kar zadeva nove posege v prostor so z uredbo z dodatnim preventivnim dejavnikom zaščitena najbolj občutljiva območja (I. območje varstva pred EMS so uvrščeni bivalno okolje, šole, vrtci, bolnišnice …). Za ta območja je zahtevano povečano varstvo pred sevanji, zato zanje veljajo desetkrat strožje omejitve kot to določajo smernice ICNIRP ter priporočilo EU. Za II. območje varstva pred EMS (območja brez stanovanj, namenjena industrijski, obrtni ali kaki drugi podobni proizvodni dejavnosti) in območje, namenjeno javnemu cestnemu ali železniškemu prometu, veljajo podobne omejitve kot jih določajo smernice ICNIRP.

Ta uredba tako ni zastarela, saj za nove posege v prostor uvaja dodatne preventivne dejavnike. Ti varujejo najbolj občutljiva območja (bivalno okolje, šole, vrtce, bolnišnice …). Za ta območja se zahteva povečana zaščita pred sevanji, zato zanje veljajo 10 krat strožje omejitve kot v drugih državah EU. To pomeni, da se pred postavitvijo vsakega novega vira EMS določijo varnostna območja, znotraj katerih ne smejo biti stanovanja, bolnišnice, šole, vrtci, ipd. V povprečju so ta območja dvakrat večja od tistih, v katerih bi bile mejne vrednosti presežene.

Slovenija je tako bila in je še vedno med prvimi državami, ki uvajajo dodatna strožja merila in preventivne dejavnike pod mejami, ki so znanstveno utemeljene in določene z mednarodnimi priporočili. Za II. območje varstva pred elektromagnetnimi sevanji, kamor sodita območje brez stanovanj, namenjeno industrijski, obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, in območje, namenjeno javnemu cestnemu ali železniškemu prometu, veljajo enake omejitve kot v EU.

ZAKAJ SMO IZPOSTAVLJENI ELEKTROSMOGU?

Zaradi hitro napredujoče digitalizacije in širjenja elektroenergetskih omrežij se izpostavljenost elektrosmogu nenehno povečuje. Povečuje se v zasebnih gospodinjstvih, šolah, na delu in na cesti. Umetno ustvarjena nizkofrekvenčna in visokofrekvenčna elektromagnetna polja se povečujejo zaradi razvoja novih tehnologij in njihove distribucije. Brezžični DECT telefoni in pametni telefoni so del našega vsakdana. Otroci in najstniki uporabljajo pametne telefone, tablice in prenosnike čez cel dan, najnovejše naprave pa so na vrhu njihovih seznamov želja. Po podatkih statistike je po vsem svetu trenutno v uporabi več kot 7,3 milijarde mobilnih telefonov in pametnih telefonov. Številke še vedno naraščajo.

Visokofrekvenčno elektromagnetno sevanje povzročajo tudi aplikacije, s pomočjo katerih je mogoče različne (mobilne) naprave za telekomunikacije in obdelavo podatkov brezžično povezati. To so Wi-Fi, Bluetooth in UWB.

Omrežne in daljinsko vodene naprave v zasebnih gospodinjstvih in podjetjih so zasnovane tako, da zagotavljajo bolj varno in učinkovito rabo energije ter posledično izboljšajo kakovost doma in življenja na splošno. Vendar to udobje vodi v nadaljnjo izpostavljenost elektromagnetnemu sevanju. Trend povečane izpostavljenosti elektrosmogu se povečuje tudi v avtomobilih. Uporaba električnih avtomobilov bo poleg sevanja iz Bluetooth-a, GPS-a, ogrevanja sedežev in pametnih telefonov še povečala izpostavljenost potnikov elektrosmogu zaradi električnega motorja in njegove baterije.

KAJ SO PODLEDICE ELEKTROSMOGA?

»Naše telo je v večjem delu sestavljeno iz vode in je pod nadzorom bioelektričnih impulzov. Elektromagnetno sevanje lahko moti biološke procese v človeku. Elektromagnetni žarki prodrejo v telo in zavirajo optimalno preskrbo celic. Kadar smo izpostavljeni umetnemu elektromagnetnemu polju (imenovanemu elektromagnetni smog ali elektrosmog), to vpliva na  biološke procese v našem telesu z naslednjimi učinki:

  • Pomanjkanje koncentracije in težave s spanjem.
  • Motnje v ravnovesju našega vegetativnega živčnega sistema.
  • Oslabljen imunski sistem.
  • Presnovne motnje.
  • Duševna stiska in stres.«

KAKŠNI SO UKREPI VLADE IN DRŽAVNIH SLUŽB ZA NAŠO ZAŠČITO?

Domneva, da sevanje iz pametnih telefonov in drugih virov mobilne komunikacije nima negativnih učinkov na ljudi, je še vedno prisotna. Vrednost SAR (specifična stopnja absorpcije) se uporablja za določanje mejnih vrednosti emisij v območju mobilnih komunikacij. Je merilo za absorpcijo elektromagnetnega polja v telesu. Absorpcija elektromagnetne energije povzroči segrevanje telesa, zaradi tega mejne vrednosti emisij za pametne telefone temeljijo le na toplotnem učinku elektromagnetnega sevanja. Drugi vplivi sevanja, na primer možna poškodba celičnega genoma, se ne upoštevajo.

Največja avtoriteta za spremljanje znanstvene literature in njeno vrednotenje v smislu ugotavljanja kakršnekoli nevarnosti, ki bi pretila ljudem zaradi izpostavljanja EMS, je Mednarodna komisija za varstvo pred neionizirnimi sevanji (ICRNIP). Komisija ni povezana z nobeno industrijsko panogo; finančno pa jo podpirajo Evropska unija (EU), Mednarodno združenje za zaščito pred sevanjem (IRPA), Mednarodni urad za delo (ILO) in vlade nekaterih držav. ICNIRP je mednarodne smernice o mejnih vrednostih izpostavljenosti EMS, ki temeljijo na trenutnih znanstvenih ugotovitvah in spoznanjih, sprejela leta 1998 in določila zaščitne ukrepe, ki so potrebni za zmanjšanje zdravstvenega tveganja. ICNIRP stalno spremlja razvoj znanosti, nove tehnologije ter nova spoznanja in presoja, ali so potrebne spremembe predlaganih mejnih vrednosti. Vse od leta 1998 pa se mejne vrednosti niso spremenile, razen za statična magnetna polja, do česar je prišlo v letu 2009.

Pomen smernic ICNIRP je zelo velik, saj zakonodaja v večini držav po svetu temelji na smernicah ICNIRP. To velja tudi za večino držav Evropske unije vključno s Slovenijo. Slovenska uredba o elektromagnetnem sevanju (UL RS 70/96) pa poleg  smernic ICNIRP zahteva še 10-krat strožje mejne vrednosti za nameščanje virov EMS na bolj občutljivih območjih (šole, vrtci, bolnice, stanovanja…). EU je izdala priporočila o omejevanju izpostavljenosti prebivalstva EMS (1999) ter direktivo o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah v zvezi z izpostavljenostjo delavcev tveganjem zaradi EMS (2004/40/ES), ki v celoti temeljita na smernicah ICNIRP. Smernice ICNIRP priporoča tudi Svetovna zdravstvena organizacija (SZO).

Domneva, da sevanje iz pametnih telefonov in drugih virov mobilne komunikacije nima negativnih učinkov na ljudi, je še vedno prisotna. Vrednost SAR (specifična stopnja absorpcije) se uporablja za določanje mejnih vrednosti emisij v območju mobilnih komunikacij. Je merilo za absorpcijo elektromagnetnega polja v telesu. Absorpcija elektromagnetne energije povzroči segrevanje telesa, zaradi tega mejne vrednosti emisij za pametne telefone temeljijo le na toplotnem učinku elektromagnetnega sevanja. Drugi vplivi sevanja, na primer možna poškodba celičnega genoma, se ne upoštevajo.

Druge države so šle tukaj še dlje. Višje sodišče v Indiji je zaradi zdravstvenih tveganj prepovedalo mobilne telekomunikacije v šolah in bolnišnicah. Izrael in nekatere druge države prepovedujejo Wi-Fi v vrtcih ter omejujejo njegovo uporabo v šolah. Odgovorni menedžerji sprejemajo ukrepe za zaščito pred elektrosmogom kot del upravljanja zdravstvenega varstva podjetij. Pomembno je, da je vsak posameznik obveščen o negativnih učinkih sevanja ter si lahko sam zagotovi potrebno zaščito.

Zaščita na vašem domu

Zaščita v avtomobilu

Zaščita stran od doma

Zaščita za živali